Zgodovina Expa

Svetovna razstava v Dubaju je bila predvidena za leto 2020, a je bila zaradi epidemije prestavljena. Prvič v svoji 170-letni zgodovini razstave niso odpovedali, pač pa prestavili za eno leto.
Slovenski paviljon na Expo 2020 v Dubaju je predstavljal Slovenijo kot zeleno, pametno in kreativno državo. S poudarkom na trajnostnem razvoju, inovacijah ter naravni in kulturni dediščini je paviljon obiskovalce popeljal skozi raznoliko zgodbo Slovenije, ki je združevala tehnologijo, naravo in umetnost. Paviljon je zasnovan kot pametno okolje, ki bo obiskovalcem omogočal virtualni obisk in izkušnjo prihodnosti z uporabo naprednih digitalnih rešitev. Notranjost objekta je bila opremljena z napredno zasnovanimi LCD površinami na stenah, stropu in tleh prostorov, ki so omogočale impresivne predstavitve slovenskih zgodb in presežkov. V paviljonu so bili izpostavljeni trije elementi, ki Slovenijo najbolj zaznamujejo: voda, ki je vir življenja, vitalnosti, pretok materialov in idej; narava, ki povezuje zemljo z univerzumom, znanjem in inovativnostjo ter predstavlja zeleno in čisto srce Slovenije ter inovativnost, ki je bila na paviljonu predstavlja kot ogromen leseni senčnik, naš ščit in zavetje, ki je po svoji konstrukciji in izvedbi pravi tehnološki izum z močno slovensko identiteto.

Samostojni slovenski paviljon je državo zastopal s sloganom "I Feel Slovenia". Naša država se je z vrsto interaktivnih elementov in arhitekturno zasnovo v Milanu predstavila kot zelena, aktivna in zdrava destinacija. Pet različnih oblik, ki so sestavljale paviljon, je predstavljalo pet različnih vsebin: soline, čebele, termalne in mineralne vode, pohodništvo, kolesarjenje in merjenja črnega ogljika. Vse skupaj so bile sestavljene v razgibano kompozicijo, ki je spominjala na slovenske geografske pokrajine in obdelovalno površino, na simbolni ravni pa je kompozicija paviljona odražala vzklitev temeljnih idej trajnostnega razvoja. Ta paviljon so ob koncu Expa 2015 prepeljali v Pomurje, kjer služi kot objekt za predstavitev regije, njene turistične ponudbe, poslovnih priložnosti in ključnih znamenitosti.

Geslo razstave v Šanghaju je bilo "Boljše mesto, boljše življenje". Slovenija se je predstavila s samostojnim paviljonom na temo "Odprta knjiga", saj je bila Ljubljana leta 2010 Unescova svetovna prestolnica knjige. Obiskovalci so se v paviljonu lahko sprehajali med veliki odprtimi knjigami in vsaka od njih je ponazarjala eno od osmih zgodb: Plečnikovo Narodno in univerzitetno knjižnico, sodobno slovensko oblikovanje, lepote Slovenije, morsko pot, Kras, sodobno slovensko hišo, Hermana Potočnika Noordunga in knjigo Slavoja Žižka z naslovom Čas konca časa, ki jo je napisal posebej za Expo 2010. Slovenski paviljon je prejel tudi zlato medaljo za kreativnost. Slovenski paviljon v Šanghaju je obiskalo več kot tri milijone ljudi.

V Hannovru se je Slovenija s samostojnim notranjim paviljonom pokazala kot lepa dežela z veliko možnostmi za turistično dejavnost ter kot država, ki gradi na svojem lastnem znanju in je odprta v svet. Predstavili smo se s konceptom "Življenje in delo", ki je nastal na podlagi krovne tematike razstave. Paviljonska predstavitev je bila zasnovana na številnih računalniških monitorjih, preko katerih so se lahko obiskovalci sprehodili po slovenskih dosežkih s področja kulture, športa, znanosti, tehnologije in gospodarstva.

Slovenija se je s samostojnim modularnim paviljonom prvič predstavila v Lizboni. Kot mlada srednjeevropska država, ki je zanimiva za gospodarsko in turistično sodelovanje in ki namenja veliko pozornosti okoljskim vprašanjem, smo se predstavili s projektom "Slovenija - Terra Mystica", ki je ponazarjal spremljanje naravnega kroženja vode ter obiskovalce seznanjal z naravnimi znamenitostmi in lepotami Slovenije. S slovensko soljo v darilnih vrečkah iz jute smo na razstavi opozarjali na prizadevanja Slovenije za varovanje in ohranjanje bogate naravne dediščine.